V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Mediji o nas
DNEVNIK
Skozi glasbo osebam z demenco vračajo spomine in nasmeh
Tradicionalni pristopi k oskrbi oseb z demenco se pogosto osredotočajo na medicinske vidike bolezni in zanemarjajo psihosocialne potrebe obolelih. Projekt Pevske skupine za osebe z demenco predstavlja inovativen in terapevtski pristop k oskrbi, ki se osredotoča na spodbujanje kognitivnih funkcij, izboljšanje počutja in socialno vključenost obolelih. ....
petv.tv
Projekt Pevske skupine
Tradicionalni pristopi k oskrbi oseb z demenco se pogosto osredotočajo na medicinske vidike bolezni in zanemarjajo psihosocialne potrebe obolelih. Projekt Pevske skupine, ki deluje v Domu upokojencev Ptuj za osebe z demenco predstavlja inovativen in terapevtski pristop k oskrbi, ki se osredotoča na spodbujanje kognitivnih funkcij, izboljšanje počutja in socialno vključenost obolelih.
Radio ptuj
Glasbena terapija je zelo učinkovita tudi pri osebah z demenco
Glasba ima pomembno vlogo v našem vsakdanjem življenju. Lahko bi rekli, da nas spremlja na vsakem koraku. Verjetno ima vsak človek svojo najljubšo pesem ali glasbeno skupino, zvrst, zasedbo. Glasba nas prebuja, pomirja, navdihne, nas spodbudi h gibanju, sprošča. O zdravilni uporabi in učinkih glasbe lahko dandanes slišimo od mnogih, ki so prepoznali njene terapevtske učinke. Čeprav čutimo blagodejne vplive glasbe, pa vsako petje še ni terapevtsko in igranje na glasbilo ne nujno glasbena terapija. O pomenu glasbene terapije bomo govorili v današnji oddaji Zdravnik svetuje, ko bo z nami glasbena terapevtka Simona Kokot. ....
Posavski obzornik
Prvi mednarodni simpozij glasbene terapije »Srečanja v glasbi«
Minulo soboto in nedeljo je v prostorih MC Brežice potekal prvi mednarodni simpozij z naslovom »Srečanja v glasbi«, Glasbena terapija – kje smo in kam gremo?, ki je bil namenjen širšemu krogu strokovnjakov s področja glasbene terapije, drugih umetnostnih terapevtskih smeri, glasbenim pedagogom, vsem, ki se z glasbo poklicno ukvarjajo ali jo vključujejo v svoje vsakdanje delo.
Ekipo glavnih glasbenih terapevtk so sestavljale Rozalija (Zala) Dvoršek, predsednica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije (ZGTS) in vodja centra Zvočni atelje, Maruša Juvanc, predstavnica Slovenije v Evropskem združenju glasbenih terapevtov (EMTC), gostiteljica Generalne skupščine EMTC v Brežicah in vodja centra za glasbeno terapijo Muzikalije, Petra Gabršček, predstavnica Slovenije v Evropskem združenju glasbenih terapevtov, Simona Kokot, tajnica ZGTS, pevka, zborovodja zbora oseb s posebnimi potrebami, ki izvaja glasbeno terapijo v zasebni praksi, ter Mihaela Kavčič, vodja centra za glasbeno terapijo Ad Libitum, ki deluje na Pediatrični kliniki in v Centru Obelisk v Ljubljani .....
NEDELJSKI DNEVNIK
Z GLASBENO TERAPIJO PROTI DEMENCI
Glasbeni terapevti pomagajo ljudem z Alzheimerjevo boleznijo, avtizmom, prisotni so v varstveno-delovnih centrih, na Pediatrični kliniki ... V tujini je glasbena terapija običajna podporna terapija v psihiatriji. To je tudi eno od področij, kjer se je glasbena terapija pred desetletji pravzaprav začela uporabljati v klinični praksi.
»Vendar ni vsaka uporaba glasbe že glasbena terapija. Ni vsak, ki ob sebi zbere skupino ljudi in z njimi posluša glasbo ter govori o doživljanju, zaznavi v telesu, glasbeni terapevt, čeprav je oblika dela precej podobna receptivni glasbeni terapiji. Kot ni slikar vsak, kdor naslika sliko, in ne zdravnik, kdor je osnovno oskrbel rano. Za izvajanje glasbene terapije je potreben študij, ki vključuje znanja s področja psihologije, psihiatrije, medicine, nevroznanosti, komunikacije, glasbe,« razloži sogovornica.
Osnovni namen Združenja je podpora strokovnim in promocijskim programom s področja glasbene terapije v Sloveniji in tujini. V njem se zato združujejo strokovnjaki s področja glasbene terapije, strokovnjaki iz sorodnih področij in drugi zainteresirani, na osnovi interesov razvoja, izobraževanja in pomoči pri reševanju duševnega zdravja, izobraževanja, menedžmenta in svetovanja z vidika glasbene terapije.
RADIO OGNJIŠČE
PEVCEM, KI ZAPOJEJO SKUPAJ V ZBORU SE USKLADI BITJE SRCA
Petje je tudi del glasbene terapije. Petje spodbuja pljučni sistem in povečuje vnos kisika v telo. Raziskave kažejo, da med petjem skupina postane eno, medsebojno so pevci v sinhronizaciji. Ob petju se med drugim sproščajo hormoni sreče. Ljudje, ki so živeli v povezanih skupnostih, so veliko peli, ob vseh priložnostih, tudi med delom, in peli so skoraj vsi. Glasbena terapija nagovarja čustva, strukturira, spodbuja ustvarjalnost in gibanje. Recimo osebe z demenco so tudi v vmesni ali pozni fazi bolezni sposobne zapeti večkitično pesem iz svoje mladosti, čeprav ne zmorejo več prepoznati svojih bližnjih.
DELO
GLASBA IMA RAZLIČNE, TUDI ZDRAVILNE UČINKE
Glasba zdravi že stoletja
Da ima glasba lahko različne, tudi zdravilne učinke, so poznali v številnih civilizacijah. Glasba je bila vedno sestavni del ritualov, ceremonij, zdravilnih praks ter drugih duhovnih in kulturnih tradicij. Različni teoretiki in praktiki so razvili glasbeno terapijo, ki je v tujini priznana podporna terapija. »Glasbena terapija pri nas še ni formalno priznana, vendar se v praksi že izvaja v zasebni praksi in v institucijah, kot so šole, varstveno delovni centri, domovi za starejše, v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in drugje. Terapije lahko potekajo v skupinah ali individualno. Trenutno v Sloveniji aktivno deluje osem kvalificiranih glasbenih terapevtk, ki smo zaključile večletni študij na Inštitut Knoll in smo strokovno usposobljene za to delo,« pravi Rozalija Dvoršek, predsednica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije. »Naši rezultati so opazni,« še dodaja Rozalija Dvoršek.
»Vendar ni vsaka uporaba glasbe že glasbena terapija. Ni vsak, ki ob sebi zbere skupino ljudi in z njimi posluša glasbo ter govori o doživljanju, zaznavi v telesu, glasbeni terapevt, čeprav je oblika dela precej podobna receptivni glasbeni terapiji. Kot ni slikar vsak, kdor naslika sliko, in ne zdravnik, kdor je osnovno oskrbel rano. Za izvajanje glasbene terapije je potreben študij, ki vključuje znanja s področja psihologije, psihiatrije, medicine, nevroznanosti, komunikacije, glasbe,« razloži sogovornica.
Osnovni namen Združenja je podpora strokovnim in promocijskim programom s področja glasbene terapije v Sloveniji in tujini. V njem se zato združujejo strokovnjaki s področja glasbene terapije, strokovnjaki iz sorodnih področij in drugi zainteresirani, na osnovi interesov razvoja, izobraževanja in pomoči pri reševanju duševnega zdravja, izobraževanja, menedžmenta in svetovanja z vidika glasbene terapije.
DOLJENJSKI LIST
URADNA MEDICINA Z ROKO V ROKI
»Petintridesetletni moški je po hudem padcu v gorah že enajst dni ležal v komi na Centru intenzivne terapije v UKC Ljubljana. Sprva ni bilo videti, da bi se prebudil, a dvanajsti dan je prišlo do preobrata. Med glasbeno terapijo je najprej premaknil roko, nato nogo in začel dvigovati glavo. Ko sem zapela njegovo ime, so mu iz oči pritekle solze. Zdravstvo in glasbena terapija sta bila v tistem trenutku z roko v roki. Danes, po devetih mesecih, hodi na sprehode s svojo enoletno hčerko, v času rehabilitacije pa je napredoval hitreje, kot so pričakovali.«
LOKALNO
Glasbena terapija kot odgovor na izzive današnjega časa
Stres, depresija, demenca, avtizem, travmatične izkušnje (smrt, ločitev, selitev, vojna),… To je le nekaj izzivov, s katerimi se danes srečujemo na vsakem koraku. Eden izmed zelo učinkovitih pristopov soočanja z raznovrstnimi izzivi je glasbena terapija, v tujini priznana stroka in sestavni del celotne obravnave posameznikov z različnimi težavami. Kako pa je pri nas v Sloveniji?
DELO
GLASBA JE ŽIVLJENJSKA SILA
V Brežicah so gostili prvi mednarodni simpozij glasbenih terapevtov
»Raziskave od leta 2014 kažejo, da glasbena terapija pomaga pri demenci, depresiji, še posebej pri depresiji mladih, pri avtizmu in ljudem s posebnimi potrebami,« je dejal Gerben Roefs, glasbeni terapevt iz Nizozemske, ki se je udeležil mednarodnega simpozija glasbenih terapevtov, ki je potekal minuli konec tedna v Brežicah. »Glasba je življenjska sila,« je bistvo glasbene terapije strnila Rachel Swanick, glasbena terapevtka iz Velike Britanije.
SLOVENSKE NOVICE
GLASBA LAHKO TUDI ZDRAVI
Glasbena terapija je v tujini priznana stroka in sestavni del celotne obravnave posameznikov z različnimi težavami kot npr. demenca, avtizem, stres, depresija, travmatične izkušnje idr., v Sloveniji še ni formalno priznana, vendar se v praksi že izvaja. Čeprav poklic glasbenega terapevta v Sloveniji še ni zakonsko urejen, vedno več ustanov prepoznava pomen te terapije, ki ni le eksperimentiranje z glasbo, temveč strokovno delo, ki lahko močno izboljša kakovost življenja ljudi, zlasti tistih v težkih življenjskih obdobjih.
ZDRAVE NOVICE
GLASBA VIR DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Ni vsaka glasba zdravilna, glasbena terapija pa ima dokazane pozitivne učinke. In prav takšne teme so bile v ospredju v srednjeveških Brežicah, kjer je potekal mednarodni simpozij glasbenih terapevtov pod naslovom: »Srečanja v glasbi: Glasbena terapija – kje smo in kam gremo?« Na njem so udeležencem predstavili različne glasbene terapije, razvoj področja v Sloveniji in primere dobrih praks v tujini.
DELO
GLASBENA TERAPIJA TUDI ZA VODJE ZBOROV V DOMOVIH STAREJŠIH
»Skorajda v vsakem domu starejših prepevajo v različnih skupinah. Mi pa poleg tega, da pojemo in pri tem upoštevamo načela glasbene terapije, tudi usposabljamo ljudi, ki te skupine vodijo,« pravi glasbena terapevtka Petra Gabršček o inovativnem projektu Pevske skupine za osebe z demenco, ki se te dni končuje v domovih na Fužinah v Ljubljani, na Ptuju in v Idriji.
Vodstvo in načrti
Slovenijo oz. Združenje glasbenih terapevtov je v EMTC več let zastopala Claudia Knabe, od februarja 2022 sta to vlogo prevzeli Maruša Juvanc in njena namestnica Petra Gabršček, obe aktivni članici upravnega odbora Združenja.
V letu 2024 je glavna skrb Združenja organizacija Generalne skupščine EMTC in Mednarodnega simpozija o glasbeni terapiji, ki bo septembra 2024 v Brežicah.
Aktivnosti in povezovanje
V zadnjih treh letih je ZGTS za svoje člane in druge zainteresirane posameznike in skupine organiziralo več strokovnih srečanj in izobraževanj, supervizijo, intervizijo, podporno izkustveno skupino, se prijavilo na projekte na evropski ravni (Erasmus +), skrbelo za povezovanje študentov glasbene terapije in kvalificiranih glasbenih terapevtov. Prizadeva si za priključitev Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo, skrbi za stalno strokovno izpopolnjevanje glasbenih terapevtov in sledi standardom, ki jih določa evropsko združenje. Povezuje se z drugimi strokovnjaki in združenji s področja umetnostnih terapij, tako v Sloveniji kot v tujini.
Znotraj ZGTS delujeta tudi podskupini; za stalni strokovni razvoj in poklicno zavarovanje.
Vabljeni na Simpozij
Pridružite se nam
Pridružite se Združenju glasbenih terapevtov Slovenije (ZGTS) in postanite del skupnosti, ki si prizadeva za promocijo in razvoj glasbene terapije v Sloveniji.
Izpolnite obrazec za članstvo, ki je na voljo v PDF obliki, in postanite član ZGTS. Kliknite na spodnjo povezavo za prenos obrazca:
Veselimo se vašega članstva in sodelovanja pri širjenju glasbene terapije!
