Glasbena terapija – kje smo in kam gremo?
Simpozij bo potekal dva dni, 7. 9. 2024 in 8. 9. 2024. Na sobotnem dnevu nagovarjamo slovensko širšo publiko, na nedeljskem dnevu pa glasbene terapevte iz Slovenije in tujine.
MEDNARODNI SIMPOZIJ
O SIMPOZIJU
Z veseljem predstavljamo naš prvi mednarodni simpozij z naslovom »SREČANJA V GLASBI«, Glasbena terapija – kje smo in kam gremo? – »MEETING IN MUSIC«, Music therapy – where we are and future directions«, ki je namenjen širšemu krogu strokovnjakov s področja glasbene terapije, drugih umetnostnih terapevtskih smeri, glasbenim pedagogom, vsem, ki se z glasbo poklicno ukvarjajo in/ali jo vključujejo v svoje vsakdanje delo.
Osnovni namen simpozija je predstavitev glasbene terapije, vključevanje glasbe in elementov glasbene terapije v delo s posamezniki in s skupinami, v najrazličnejših okoljih, predstavitev razvoja tega strokovnega področja v Sloveniji in seznanitev s primeri dobrih praks v tujini. Iskali bomo možnosti prepleta glasbene terapije z drugimi glasbenimi dejavnostmi in terapevtskimi pristopi ter s tem tudi odgovore na vprašanja, kam in kako naprej – z glasbeno terapijo.
Simpozij bo potekal dva dni, 7. 9. 2024 in 8. 9. 2024. Na sobotnem dnevu nagovarjamo širšo slovensko publiko, na nedeljskem dnevu pa glasbene terapevte iz Slovenije in tujine ter druge zainteresirane.
PROGRAM
SOBOTA, 7. 9. 2024
| 8.30 – 9.00 | Prijava udeležencev in kava |
| 9.00 – 9.15 | Pozdrav župana občine Brežice in glasbeni uvod |
| 9.15 – 10.00 | Katarina Habe, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo Glasba kot sredstvo vključevanja in združevanja |
| 10.00 – 10.45 | Simona Kokot, ZGTS O glasbeni terapiji |
| 10.45 – 11.00 | Odmor |
| 11.00 – 11.45 | Špela Loti Knoll, IK 10 let izobraževanja in uveljavljanja poklica glasbenega terapevta v Sloveniji na Inštitutu Knoll |
| 11.45 – 12.30 | Rozalija Dvoršek in Mihaela Kavčič, ZGTS Združenje glasbenih terapevtov Slovenije |
| 12.30 – 14.00 | Odmor za kosilo |
| 14.00 – 18.00 | Izkustvene delavnice |
| 18.00 – 18.15 | Skupni zaključek |
NEDELJA, 8. 9. 2024
| 8.30 – 9.00 | Prijava udeležencev in kava |
| 9.00 – 9.15 | Pozdrav in glasbeni uvod |
| 9.15 - 10.55 | Razvoj glasbene terapije v evropskih državah |
| 9.15 – 9.40 | Avstrija: Elisabeth Kaczynski |
| 9.40 – 10.05 | Nizozemska: Gerben Roefs |
| 10.05 – 10.30 | Anglija: Rachel Swanick |
| 10.30 – 10.55 | Madžarska: Zsófia Fekete in Rita Kárpáti |
| 10.55 - 11.15 | Odmor |
| 11.00 – 12.30 | Okrogla miza: Razvoj glasbene terapije v različnih Evropskih državah Sodelujejo: Špela Loti Knoll (SLO), Rozalija Dvoršek (SLO), Gerben Roefs (NL), Rita Kárpáti (HU), Zsofia Fekete (HU), Karin Schumacher (DE), Rachel Swanick (UK) Moderator: Petra Gabršček (ZGTS) |
| 12.30 – 14.00 | Odmor za kosilo |
| 14.00 – 17.00 | Izkustvene delavnice |
| 17.00 – 18.00 | Skupni zaključek |
REGISTRACIJA
PLAČILO UDELEŽBE
Zgodnja prijava do 31. 7. 2024
– za dan udeležbe 55€
– za oba dneva 100€
Prijava do 7. 9. 2024
– za dan udeležbe 65 €
– za oba dneva 120 €
PREDAVATELJI
je zaposlena kot izredna profesorica psihologije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Zaradi svoje glasbene in psihološke strokovne izobrazbe pri svojem raziskovalnem in strokovnem delu na področju psihologije glasbe uspešno združuje analitični pristop psihologinje in intuitivni celostni um glasbenice. Zadnje čase usmerja svoja raziskovalna prizadevanja v raziskovanje učinkov glasbe na celostno blagostanje v različnih populacijah. V predavanju z naslovom Glasba kot sredstvo vključevanja in združevanja bo izpostavila poglavitne učinke glasbe na celostno blagostanje (telesno, čustveno, socialno, miselno) posameznika
Katarina Habe je doktorirala je iz psihologije in končala Konservatorij za glasbo v Ljubljani. V svoji doktorski disertaciji je raziskovala vpliv glasbe na kognitivno delovanje, osredotočena na Mozartov učinek. Redno sodeluje z Inštitutom Knoll za glasbeno terapijo ter s Filozofsko fakulteto in Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru, kjer je vrsto let predavala na oddelku za predšolsko vzgojo.
V predavanju bo izpostavila ključna psihološka izhodišča pri uporabi učinkov glasbe in odgovarjala na vprašanja: kdaj, kje in kako uporabiti glasbo kot sredstvo inkluzije, ki vpliva na dobrobit posameznikov s posebnimi potrebami kot tudi nevrotipičnih posameznikov ter vse skupaj vabi v soustvarjalni preplet.
Simona Kokot je študij glasbene terapije na Inštitutu Knoll, inštitutu za glasbeno terapijo in supervizijo, zaključila leta 2021 z zaključno nalogo Glasbena terapija odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju. V svoji privatni praksi izvaja skupinsko in individualno aktivno glasbeno terapijo.
V predavanju O glasbeni terapiji bo odgovorila na temeljna vprašanja: je glasbena terapija stroka ali umetnost, kakšna je razlika med glasbeno terapijo in glasbeno ustvarjalnico, je glasbeni terapevt lahko vsak glasbenik,…
Od leta 2008 dela z odraslimi osebami z motnjo v duševnem razvoju, kjer ob delu diplomirane medicinske sestre izvaja tudi glasbene aktivnosti (vokalna in orffova skupina).
Klientske skupine s katerimi izvaja glasbeno terapijo so otroci, mladostniki in odrasli z motnjo v duševnem razvoju, osebe s cerebralno paralizo, slepi in slabovidni, starostniki in osebe z demenco. Izvaja krajša izobraževanja in delavnice o glasbeni terapiji. Je aktivna članica upravnega odbora ZGTS.
Akademska glasbenica oboistka je svoje strokovno delo nadgradila z magistrskim študijem glasbene terapije v Cambridgeu (Velika Britanija) in v Kremsu (Avstrija). Veliko izkušenj ima z delom z glasbeno nadarjenimi otroki ter z otroki s posebnimi potrebami ali čustveno-vedenjskimi izzivi. Je ustanoviteljica in direktorica Inštituta Knoll, edinega inštituta v Sloveniji, ki izobražuje glasbene terapevte.
V predavanju Inštitut Knoll, inštitut za glasbeno terapijo in supervizijo bo osvetlila Inštitut Knoll, ki letos obeležuje 10. obletnico delovanja; kaj študij ponuja, kakšni so pogoji za vpis in dokončanje študija, kaj študij doprinese v življenje posameznega študenta in kaj širši skupnosti.
Špela Loti Knoll, profesorica oboe in magistra glasbene terapije je svojo glasbeno pot pričela na Glasbeni šoli Kranj, kjer je dolga leta poučevala oboo, kljunasto flavto in komorno igro. Bila je članica mnogih orkestrov in komornih skupin. Svoja znanja združuje na več področjih, vodi krajša izobraževanja s področja glasbene terapije, sprostitvene delavnice in glasbene timbildinge za različne profile strokovnih delavcev.
Mihaela Kavčič je študij glasbene terapije zaključila leta 2018 na Inštitutu Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo. Kot profesorica razrednega pouka deluje na področju šolstva, spremljanja učencev s posebnimi potrebami od leta 1999. Sodelovala je v različnih projektih. Kot glasbena terapevtka prednostno deluje na Pediatrični kliniki in v Centru Obelisk v Ljubljani. Je avtorice knjige UP, glasbena terapija z osebami z demenco.
V predavanju Združenje glasbenih terapevtov Slovenije bo, s kolegico Rozalijo Dvoršek, povzela razvoj tega združenja, opisala naloge in cilje ter predstavila njegovo vizijo.
Mihaela Kavčič je sodelovala v različnih projektih, med drugim v evropskem projektu študentov glasbene terapije na povojnem področju v Sarajevu, leta 2006. V času študija glasbene terapije se je izpopolnjevala tudi v tujini (Hamburg, Dunaj, Graz). Kot terapevtka deluje na Kliničnem oddelku za otroško hematologijo in onkologijo, v Centru za otroke in mladostnike Obelisk ter s posamezniki različnih starosti in življenjskih izzivov. Je ustanoviteljica in vodja Centra Ad libitum in aktivna članica ZGTS.
Rozalija Dvoršek je svojo profesionalno pot akademske glasbenice oboistke leta 2019 dopolnila z zaključenim študijem glasbene terapije na Inštitutu Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo, pred dvema letoma pa slednje nadgradila z dodatnim izobraževanjem iz nevrološke glasbene terapije. Bila je med ustanovnimi članicami Združenja glasbenih terapevtov in je še danes predsednica omenjenega društva.
S kolegico Mihaelo Kavčič bo v predavanju Združenje glasbenih terapevtov Slovenije povzela razvoj tega združenja, opisala naloge in cilje ter predstavila njegovo vizijo.
Rozalija Dvoršek poučuje oboo v javnih glasbenih šolah v Radovljici in na Jesenicah, v zasebni glasbeni šoli Sled v Slovenj Gradcu pa tudi druga glasbila (kljunasta in prečna flavta, klavir). Je članica različnih orkestrov, pianistka, organistka, zborovodkinja in pevka. Glasbenoterapevtsko dela z različnimi skupinami klientov (osebe z motnjo v duševnem razvoju, z motnjo avtističnega spektra, osebe s težavami v duševnem zdravju, osebe s težavami na nevrološkem področju). Je vodja Zvočnega Ateljeja in ponuja storitve glasbene terapije, poučevanja in igranja ob različnih priložnostih.
Elisabeth Kaczynski je glasbeno terapijo študirala na Dunaju in od leta 1999 aktivno dela v klinični psihiatriji. Kot so-ustanoviteljica je sodelovala pri vzpostavitvi serije izobraževanj za glasbene terapevte na področju psihiatrije.
V predavanju bo opisala razvoj glasbene terapije v sosednji Avstriji, pestrost študijskih programom in zakonodajo, vezano na priznavanje poklica glasbenega terapevta.
Elisabeth Kaczynski je sodelovala pri različnih publikacijah v revijah in knjigah ter predavala na nacionalnih in mednarodnih dogodkih. Je predstavnica Avstrije v Evropski konfederaciji glasbene terapije in od leta 2018 tudi regionalni koordinator za Srednjo regijo v tej organizaciji.
Gerben Roefs je diplomiral iz glasbene terapije na ArtEZ University of the Arts leta 2008. Po diplomi je začel delati kot glasbeni terapevt v forenzični psihiatriji. Leta 2015 je magistriral, prejel naziv magister glasbene terapije in je registriran glasbeni terapevt. Opravil je usposabljanje iz nevrološke glasbene terapije in je pripravnik 2. stopnje GIM (Guided Imagery and Music).
V predavanju bo opisal razvoj glasbene terapije na Nizozemskem, izzive s katerimi se v njihovi državi soočajo na področju priznavanja poklica glasbenega terapevta in predstavil možnosti zaposlitve v tej stroki.
Gerben Roefs je izkušen klinični glasbeni terapevt z večletnimi izkušnjami v forenzični psihiatriji in oskrbi starejših, trenutno zaposlen na centru za duševno zdravje, kjer obravnava starejše osebe v kriznih situacijah.
Od leta 2015 poleg svojega dela poučuje metode glasbene terapije na Univerzi za uporabne znanosti v Utrechtu. Sodeloval je na delavnici na Nordic Music Therapy Congress (2018) in na konferencah ECArTE.
Rachel Swanick je vodja klinike za posvojitve v centru Oakdale. Dela s terapevti za posvojitve ter z družinami. Specializirana je za delo s področja navezanosti in travm z otroki in družinami vseh starosti. Pri delu z družinami deluje celostno.
V predavanju bo opisala razvoj glasbene terapije v Angliji, študijske programe in zakonodajo, vezano na poklic glasbenega terapevta.
Rachel je usposobljena ocenjevalka in trenerka APCI (ocenjevalni indeks starševske sposobnosti) ter soavtorica priročnika za usposabljanje APCI. Objavila je več člankov in reflektivnih blogov o glasbeni terapiji. Trenutno je doktorska študentka na Univerzi Južnega Walesa.
Zsófia Fekete je registrirana glasbena terapevtka in članica Madžarskega združenja za glasbeno terapijo. Dela kot glasbena terapevtka na Nacionalnem medicinskem centru za rehabilitacijo (Madžarska) že od leta 1998. Doktorirala je na Univerzi v Pécsu, Madžarska, leta 2021. Glavno področje njenega dela so bolniki s hudimi poškodbami možganov, po kapi, v komi in z afazijo.
V predavanju bo skupaj s kolegico Rito Kárpáti povzela razvojno pot glasbene terapije na Madžarskem in odgovorila, kako je s priznavanjem poklica glasbenega terapevta na sosednjem Madžarskem.
Je soustanoviteljica vokalnega ansambla ‘Hangadó’, kjer lahko ljudje, ki se borijo s hudimi oblikami afazije, doživijo koristi skupinske glasbene terapije. Je tudi ustanoviteljica vokalnega ansambla ‘Staccato’ (1996), kjer se zavzema za vključevanje vseh, ki želijo sodelovati v zboru po akutni rehabilitaciji. Zsófia je pomagala in navdihnila številne študente, ki so sodelovali na madžarskih izobraževanjih iz glasbene terapije. Redno predava in vodi delavnice o glasbeni terapiji v nevrorehabilitaciji na izobraževanjih iz rehabilitacijske medicine za študente medicine na dodiplomski in podiplomski ravni.
Rita Kárpáti je glasbena pedagoginja in registrirana glasbena terapevtka pri FVB. Trenutno živi in dela na Nizozemskem. Njeni klienti so osebe s sindromom Korsakoff, sindromom, ki pogosto ni ustrezno diagnosticiran in je napačno razumljen, osebe s travmatičnimi poškodbami možganov in kroničnimi nevrološkimi boleznimi, ki zahtevajo dolgoročno oskrbo.
V predavanju bo skupaj s kolegico Zsófio Fekete povzela razvojno pot glasbene terapije na Madžarskem in odgovorila, kako je s priznavanjem poklica glasbenega terapevta na sosednjem Madžarskem.
Rita Kárpáti pogosto predava na nacionalnih in mednarodnih konferencah o številnih strokovno zanimivih temah, kot so pravice stanovalcev do osebne svobode v domovih za starejše, opazovanje in (ponovno) izobraževanje kognitivnih veščin z uporabo glasbe ali kako razvozlati vedno bolj zapletene mreže mednarodnih odnosov znotraj poklica glasbene terapije. Je predstavnica Madžarske v Evropski konfederaciji za glasbeno terapijo (EMTC).
Petra Gabršček je študij glasbene terapije na Inštitutu Knoll, inštitutu za glasbeno terapijo in supervizijo, zaključila leta 2023 z zaključno nalogo Glasbena terapija z odraslo osebo z Downovim sindromom in travmatično izkušnjo izgube starša. Od leta 2023 je namestnica predstavnice glasbenih terapevtov Slovenije v EMTC. V svoji zasebni praksi izvaja individualno in skupinsko aktivno glasbeno terapijo na območju Savinjske regije.
Na simpoziju bo moderirala okroglo mizo o raznolikosti razvoja glasbene terapije v nekaterih evropskih državah.
Na okrogli mizi bo mogoče dobiti odgovore na vprašanja kakšni so trendi in smeri razvoja glasbene terapije v Sloveniji, Avstriji, Nizozemski, Madžarski, Nemčiji in Veliki Britaniji; kateri so glavni izzivi pri implementaciji glasbene terapije po državah in kje so priložnosti za nadaljnji razvoj in širitev glasbene terapije.
V izkustveni delavnici bo Petra Gabršček prikazala načine neverbalne komunikacije in igro vlog v glasbeni terapiji z odraslimi s posebnimi potrebami.
Maruša Juvanc je svojo osnovno izobrazbo socialne delavke nadgradila s študijem glasbene terapije, ki ga je zaključila leta 2019 na Inštitutu Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo. V letu 2023 je začela delovati v svoji samostojni praksi in izvaja individualno ter skupinsko aktivno glasbeno terapijo. Od leta 2023 je tudi predstavnica glasbenih terapevtov Slovenije v EMTC.
V izkustveni delavnici Vključevanje elementov glasbene terapije v aktivnosti s predšolskimi in šolskimi otroki bo predstavila dragocene strategije za vzgojitelje in učitelje, kako v pedagoško delo vključiti več glasbe.
Maruša Juvanc je v letu 2024 končala dodatno izobraževanje iz nevrološke glasbene terapije (NMT). Kot glasbena terapevtka deluje z osebami z demenco (DSO Krško, DU Brežice, DUO Impoljca, DU Novo mesto ), z osebami z motnjo v duševnem razvoju (VDC Leskovec pri Krškem, VDC Brežice) ter z otroki s posebnimi potrebami (OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško). Individualno glasbeno terapijo izvaja tudi na domu. Organizira in vodi glasbene delavnice za otroke, s čimer jim omogoča stik z glasbo in ustvarjalnostjo na zabaven in sproščujoč način.
LOKACIJA
Mednarodni simpozij bo potekal v večnamenski dvorani Mladinskega centra Brežice. Mladinski center se nahaja blizu centra mesta in omogoča enostaven dostop z izbranim prevoznim sredstvom.
Mladinski center nudi brezplačno parkirišče. Brežice so od Ljubljane in Maribora oddaljene približno 100 km.
Z glavne avtobusne postaje, ki je od Mladinskega centra oddaljena 1,3 km, vozi mestni avtobus.
Železniška postaja je od Mladinskega centra oddaljena 2,7 km.
Prihod z železniške postaje do Mladinskega centra omogoča BRŽKOLO – javni avtomatiziran sistem izposoje koles v Brežicah.
ORGANIZACIJSKI ODBOR (ZGTS)
Rozalija Dvoršek
Petra Gabršček
Maruša Juvanc
Mihaela Kavčič
Simona Kokot
IZKUSTVENE DELAVNICE
Izkustvene delavnice – sobota, 7. 9. 2024
| Učilnica 1 | Učilnica 2 | Učilnica 3/dvorana | |
| 14.00-14.50 | Simona Kokot, Petra Šuster: Spodbujanje individualizacije in sodelovanja v skupinski glasbeni terapiji pri odraslih osebah z motnjo v duševnem razvoju | Ema Trček: Glasbena terapija s skupino predšolskih otrok z gluhoto in naglušnostjo ter govorno-jezikovnimi motnjami, študija primera | Rozalija Dvoršek: Nevrološka glasbena terapija |
| 15.00-15.50 | Romina Kerševan: Vzpostavitev odnosa pri skupinski glasbeni terapiji v skupini vrtčevskih otrok z motnjo avtističnega spektra | Vesna Jevšenak, Tamara Sernec (ZPGPS): Vzpostavljanje stika in vživljanje v otrokov notranji svet pri izvajanju skupinske plesno-gibalne psihoterapije v različnih ustanovah | Maruša Juvanc, Anja Strgar: Vključevanje elementov glasbene terapije v aktivnosti s predšolskimi in šolskimi otroki |
| 16.00-16.50 | Petra Gabršček: Neverbalna komunikacija in igra vlog v glasbeni terapiji z odraslimi s posebnimi potrebami | Katarina Zupan, Jana Pavli Per: Čuječ glasbeni pedagog: napaka je/kot priložnost za stik (glasbena terapija v glasbenem šolstvu) | Irena Valdes (ZLIT): Uporaba telesa v likovni terapiji |
| 17.00-17.50 | Klara Simčič, Ema Trček: Spodbujanje kreativnosti v glasbenoterapevtskem procesu | Mihaela Kavčič: Glasbena terapija z osebami z demenco, študija primera |
|
| 18.00 | Skupni zaključek | ||
Izkustvene delavnice – nedelja, 8. 9. 2024
| Učilnica 1 | Učilnica 2 | |
| 14.00-14.50 | Gustavo Gattino: Songwriting in music therapy, a set of practical experiences | Andreja Prenka: My life path |
| 15.00-15.50 | Karin Schumacher: Therapeutical Interventions with emotionally disturbed Children | Špela Loti Knoll: The process of emotional transformation in adults with a traumatic experience of domestic violence |
| 16.00-17.00 | Katarina Lindblad: What do we hear when we listen? | |
| 17.00 | Skupni zaključek | |