O GLASBENI TERAPIJI

Glasba ima pomembno vlogo v našem vsakdanjem življenju. Razlog za uporabo glasbe v terapevtske namene je dejstvo, da glasba zagotavlja sredstvo za neposredno sporočanje vsebine na neverbalen način in ima neposreden dostop do človekovega čustvenega in podzavestnega sveta.

Glasbena terapija je strokovna praksa, v kateri ima osrednjo vlogo trosmerni proces med terapevtom, klientom in glasbo. Terapevt z uporabo glasbe nudi klientom varen prostor, kjer se lahko srečajo s svojo stisko, jo izrazijo, preoblikujejo in ozdravijo. (Š. L. Knoll)

 

Glasbeni terapevti delajo s širokim spektrom klientov in so z uporabo glasbenoterapevtskih tehnik osredotočeni na trenutne potrebe posameznika in razvoj njegovih sposobnosti na več ravneh (fizični, socialni, čustveni, intelektualni, komunikacijski in duhovni).

V ospredju je:

  • spodbujanje samoizražanja,
  • izboljšanje stika samim s seboj in z okolico,
  • pridobivanje pozitivnih izkušenj,
  • ustvarjalno-glasbeno udejstvovanje,
  • senzomotorična in kognitivna aktivacija
  • in izboljšanje kakovosti življenja.

V glasbeno terapevtsko obravnavo so lahko vključene osebe vseh starostnih obdobij; od prenatalne dobe, otrok, mladostnikov, odraslih do starostnikov.

Glasbena terapija se izvaja kot individualna ali skupinska terapija (do 5 klientov).

Odvisno od ciljev glasbenoterapevtske obravnave se uporablja:

  • aktivno igranje,
  • poslušanje glasbe
  • ali petje.

Udeleženci ne potrebujejo glasbenega predznanja, saj se na srečanjih igra na preprosta glasbila in poje. Z glasom in glasbili improviziramo, pojemo izmišljene in znane pesmi, se gibamo ob glasbi, poslušamo drug drugega in se pogovarjamo na različne načine.

 

Glasbila so prilagojena potrebam in zmožnostim klienta. Uporabljajo se melodična in ritmična glasbila kot so: ksilofoni, različni bobni, činele, tamburini, piščalke, glasbila s strunami in s tipkami, največkrat klavir.

Glasbenoterapevtska obravnava poteka znotraj terapevtskega odnosa. Če je mogoče (glede na klientove verbalne sposobnosti), terapevt in klient po improvizaciji govorita o tem, kar se je zgodilo. Pomembno je, da terapevt za klienta ustvari varen prostor, v katerem se lahko razvija terapevtski odnos. Srečanja potekajo redno, običajno 1x tedensko ob isti uri in v istem prostoru. Sam prostor naj zagotavlja zasebnost.

Združenje glasbenih terapevtov Slovenije

kitara in boben na gozdni poti

Receptivna glasbena terapija pomeni poslušanje izbrane glasbe ali glasbe, ki jo improvizira terapevt.

Cilji so sprostitev, pojav notranjih podob, zaznavanje občutkov, domišljanje situacij, izkušenj, želja.

Doživeto je lahko tudi predmet kasnejše refleksije in besedne obdelave.

Glasbeno terapijo kvalificirani glasbeni terapevti izvajajo v zasebni praksi in v različnih ustanovah.
Področja dela glasbenih terapevtov:

  •  otroci, mladostniki in odrasli z motnjo v duševnem razvoju,
  •  osebe z motnjo avtističnega spektra,
  •  osebe z izzivi in težavami v duševnem zdravju,
  •  osebe z nevrološkimi poškodbami in boleznimi,
  •  osebe s travmatičnimi izkušnjami,
  • starostniki,
  • otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami,
  • otroci, mladostniki in odrasli s težko boleznijo,
  • osebe v paliativni oskrbi.

Seznam terapevtov